Luka PrinÄiÄ / Nova deViator on Wed, 26 Jun 2013 09:54:42 +0200 (CEST) |
[Date Prev] [Date Next] [Thread Prev] [Thread Next] [Date Index] [Thread Index]
[nettime-see] Transmittance u "Hibridni prostori umetnosti" |
hola, u nadi da ovaj forum moÅda malo zaÅivi. kod Maske je izaÅla knjiga "Hibridni prostori umetnosti" (editors: Barbara Orel, Maja Åorli in GaÅper Troha) u kojoj se nadje i dosta zanimljiva obrada telematiÄnog performansa Transmittance. moÅda je zanimljiva za Älane ove liste... knjiga: http://www.maska.si/index.php?id=19&tx_ttnews%5Btt_news%5D=1135&cHash=4b9d5512aad39d1fdf6d0a2830c95c41 izsek iz "Maja Åorli: Hibridne soÄasnosti Maje Delak in Luka PrinÄiÄa": ============= Transmittance Spletna umetnost: umetnost z vizualnimi, zvoÄnimi, taktilnimi prvinami, ki uporablja splet kot medij in osrednjo temo, navadno zasnovana kot interaktivno dogajanje, uporabniku dostopna kot omreÅna instalacija, umetniÅka spletna stran, spletni performans. (GledaliÅki terminoloÅki slovar) ZaÄeli bomo z opisom najbolj sveÅega, torej zadnjega avtorskega projekta obravnavanega tandema, projekta z angleÅkim naslovom Transmittance. Transmittance je tako Åe izvedeni projekt kot tudi projekt, ki se Åe razvija in nadgrajuje. Na kratko ga lahko opiÅemo s pomoÄjo napovedi za festival Trouble v Bruslju, kjer so izvedli zadnjo razliÄico: performerji, vizualni umetniki, glasbeniki in raÄunalniÅki programerji poskuÅajo premisliti koncepte obÄinstva in uprizoritve, postavljati vpraÅanja o telesu, sebstvu in druÅbi (Transmittance #2.1). Do leta 2012 je projekt Transmittance doÅivel pet izvedb: razliÄico 0 v Italiji (19. december 2010), 1 v Pulju (27. maj 2011), 1.5 v Ljubljani in Gradcu (26. avgust 2011), 2 v Ljubljani (13. december 2011) in 2.1 v Bruslju (2. in 3. junij 2012). Uvod v Transmittance pa je pomenilo sodelovanje pri projektu Dirty Dozen, ki se je kot tritedenski projekt avgusta 2010 odvijal v Berlinu. V mednarodni zasedbi razliÄnih umetnikov sta Maja Delak in Luka PrinÄiÄ sodelovala na daljavo, tako da sta svoj del uprizarjala v svojem studiu in ga prenaÅala v Berlin, istoÄasno sta z ustvarjalci in obÄinstvom v Berlinu komunicirala tudi preko spletnega pogovora (chata). Iz te izkuÅnje je pot vodila v samostojen projekt Transmittance. Transmittance, podnaslovljen kot veÄmedijski in spletni performans, ima Åe v osnovi dve lokaciji dogajanja. ÂVeÄmedijski performans je oznaka za dogajanje, ki poteka na â v resnici ga je teÅko poimenovati â telesno dostopni lokaciji oziroma na fiziÄnem prizoriÅÄu. Na primer v Ljubljani v Kulturnem centru TobaÄna 001, kjer so gledalke1 lahko zasedle klopi, namenjene prav njim, in gledale, kaj s svojimi telesi uprizarja Åest performerk in performerjev ter Åe Åtirje nastopajoÄi za kamero in raÄunalniki. ÂSpletni performans je oznaka za dogajanje, ki poteka na spletu. ObÄinstvo lahko preko brskalnikov, npr. Firefox in Google Chrome, gleda video in zvoÄni prenos dogajanja, v pogovorni sobi IRC pa komunicira med seboj in s spletnim moderatorjem oziroma moderatorko. V razliÄici #2 sta bila moderatorja dva, od tega ena moderatorka fiziÄno navzoÄa v Ljubljani, drugi â Igor Åtromajer pa je chat moderiral iz Hamburga. V ostalih razliÄicah je bil(a) moderator (ka) vedno eden/ena oziroma sta to vlogo opravljala kar Maja Delak in Luka PrinÄiÄ. ObÄinstvo spletnega performansa ima pomembno nalogo, in sicer, da doloÄa akcije, ki jih bodo izvedli performerke in performerji veÄmedijskega performansa na fiziÄni lokaciji. Te vsebine performerji in performerke pripravijo in poimenujejo vnaprej, konÄna izvedba in rezultat pa sta potem stvar trenutka v performansu in predvsem drugega dogajanja v prostoru. Spletne soustvarjalke akcije doloÄijo tako, da jih izberejo iz menija, ki je pripravljen vnaprej in je na voljo od zaÄetka performansa. Na sliki vidimo v zelenem polju meni z izbirami, nad njim videoposnetek, na desni strani pa chat oziroma pogovor med spletnimi udeleÅenkami performansa. Ko spletno obÄinstvo doseÅe konsenz, kaj bo naslednja izbira, to izbiro moderator(ka) sporoÄi performerju oziroma performerki. ObÄinstvo na fiziÄni lokaciji lahko vidi izbiro, saj je ta projicirana v prostor, ne vidi pa spletnega pogovora. Ravno tako gledalke in gledalci na fiziÄni lokaciji ne morejo izbirati vsebin â njihova pozicija in vloga sta primerljivi z gledaliÅkim dogodkom, v katerem so toliko aktivni, da sami doloÄajo svoj prihod in odhod z dogodka. V Ljubljani so imeli moÅnost opazovati tudi video oziroma sliko, ki se je prenaÅala na splet, v Bruslju, kjer so se po fiziÄni lokaciji prosto sprehajali, pa so lahko opazovali moderatorko pri delu in tako tudi sledili spletnemu pogovoru. Transmittance temelji na odprtokodni etiki in na osnovi Âprosto dostopne tehnologije teleprezence projekt iÅÄe nove prostore vidnosti za uprizarjanje (Transmittance #2). Poleg svobodne spletne tehnologije tvorijo pomemben temelj projekta lokalni umetnice in umetniki: najveÄ izvajalk in izvajalcev je imela ljubljanska razliÄica in sicer enajst, v Pulju in Bruslju pa jih je bilo sedem. Od naselitve do interakcije Eden od poudarkov tega unikatnega performansa je raziskovanje obÄinstva in virtualnih ter realnih prostorov performansa (prim. Varley Jamieson). Kot je bilo Åe omenjeno, v projektu Transmittance potekata (najmanj) dva dogodka. VeÄmedijski performans, ki se godi v muzeju, studiu ali na kaki drugi lokaciji, se odvija pred fiziÄno prisotnim obÄinstvom. Med izvajalkami in publiko poteka klasiÄen proces gledanja in nastopanja, tisti, ki poveÄini poteka na psihofiziÄni ravni, brez konkretnejÅih dejanj in posegov obÄinstva v performans. Ta fiziÄni prostor oziroma veÄmedijski performans pa s svojo aktivnostjo Âhrani spletni performans, v katerem je pozicija spletne publike bistveno drugaÄna. Äe ljudje v fiziÄnem prostoru lahko pri sooblikovanju dogodka pridejo najveÄ do toÄke participacije, v kateri je mogoÄe gledalko ritualno vkljuÄiti v predstavo, ima obÄinstvo spletnega performansa moÅnost dejanske interakcije (prim. Frank Popper ÂArt of Electronic AgeÂ, nav. po Strehovec, ÂKibernetiÄna umetnost 81). Naloga moderatorke oziroma moderatorja je, da spletno obÄinstvo spodbudi, naj vstopi v igro oziroma dogodek, ki ga uprizarja skupaj z drugimi vpletenimi. Pravzaprav izraz Âspodbuditi lahko razumemo rahlo pokroviteljsko, saj je za spletno uporabnico Åe skoraj samoumevno, da v pogovorni sobi dejavno izraÅa svojo prisotnost. Spletna gledalka se v Transmittance najprej ÂnaseliÂ, kar je ena temeljnih znaÄilnosti za estetiko recepcije spletne umetnosti. Spletna umetnica se zaveda, da Âni veÄ dovolj, da se umetnikovo delo pokaÅe, ampak ga mora umetnik pripraviti tudi za uporabnikovo naselitev v njem; miÅljena je naselitev v smislu uÄeÄega se tripa, iskanja, izkuÅanja in doÅivljanja (prav tam 83). Avtorja spletnega performansa Transmittance pa ponujata Åe veÄ kot naselitev â dejavno sooblikovanje in izbiranje vsebin performansa, usmerjanje in izvajanje ustvarjalnega akta. Slovenski pionir spletne umetnosti Igor Åtromajer, ki je v razliÄici 2.1 sodeloval kot udeleÅenec v spletni pogovorni sobi, je zapisal, da je Transmittance veÄ kot zgolj Åe en performans (objava na Facebooku, 5. junij 2012). Po njegovem mnenju je dogodek ena izmed najboljÅih performativnih struktur in atmosfer, ki jih je videl v zadnjih letih. Opisal ga je kot presenetljivo fluidnega, nadvse komunikativnega in interaktivnega, tako temnega kot sproÅÄujoÄega obenem, magiÄnega in dekadentnega. Izvajalke in izvajalce, ki jih je gledal v malem oknu na ekranu, je doÅivel izjemno blizu in intimno, Äeprav jih veÄinoma ni poznal. Tudi spletno obÄinstvo je bilo izredno prijetno, sodelovalno, prijazno in igrivo, ustvarilo je nekakÅno skupnost. Povratno informacijo po samem dogodku je posredovala Åe ena spletna obiskovalka, in sicer v daljÅem zapisu na blogu. Helen Varley Jamieson, tudi sama spletna umetnica (ki je uprizarjala tudi v Sloveniji), je v prostranstvu neÅtetih spletnih umetniÅkih del izpostavila nekaj dogodkov, v katerih spletno obÄinstvo sicer sodeluje, a ta interakcija nikjer ne doseÅe ravni, kakrÅno omogoÄa Transmittance. Transmittance tako po njenem mnenju raziskuje nove odnose med umetnicami in gledalkami/udeleÅenkami, ustvarja diskurzivne prostore in aktivno preizpraÅuje, kaj pomeni delati umetnost na spletu (Âwe are making artÂ). Åivost, prisotnost, skupnost Transmittance pomembno prispeva tudi k debati o Åivosti oziroma mediatiziranosti uprizoritev (prim. Auslander V Åivo). Na prvi pogled se zdi, kot da veÄmedijski performans na spletu ponuja mediatizirano razliÄico, v galeriji pa razliÄico, ki gre v Åivo. Transmittance Maje Delak in Luka PrinÄiÄa poskrbi, da ni tako. Erika Fischer-Lichte o Åivosti razmiÅlja z vidika svojega konstrukta avtopoetiÄne feedback zanke, ki da je mogoÄa zgolj v uprizoritvah v Åivo: ÂMenjava vlog med akterji in gledalci, oblikovanje skupnosti iz akterjev in gledalcev, dotik med akterji in gledalci so namreÄ moÅni le pod pogoji v Åivo. Telesna soprisotnost akterjev in gledalcev je nujna. (111) Meni celo, da se lahko Âelektronski mediji pri nadaljnjem razvijanju interaktivnosti od avtopoetske feedback zanke, ki proizvaja uprizoritve v Åivo, Åe marsiÄesa nauÄijo in od nje tudi kaj prevzamejo (prav tam 116). Najprej je treba zapisati, da nemÅka teatrologinja ne loÄuje med v razpravi Åe omenjenima participacijo in interaktivnostjo, tako kot to poÄnejo sodobne uprizoritve (prim. tudi Dixon 563â65). NaÄine, s katerimi je bilo obÄinstvo vpleteno v performanse npr. Marine AbramoviÄ (in vse druge, ki jih avtorica opisuje v Estetiki performativnega), je mogoÄe poimenovati kot participativne, ne pa tudi kot interaktivne. Medtem ko se participacija lahko zgodi, lahko tudi ne, predvsem pa je nepredvidljiva, je interakcija obÄinstva vpisana Åe v samo inscenacijo in poslediÄno v uprizoritev (prim. Fischer-Lichte 79â80). Da je med participacijo in interakcijo pomembna razlika, dokazuje prav Transmittance, saj brez povratnih informacij na spletu prisotnega obÄinstva, torej tistega interaktivnega, dogodka sploh ni. ObÄinstvo, ki zgolj sede gleda ali se sprehaja po galeriji, je lahko participativno, ne more pa â kot v konkretno predstavljenem primeru â narekovati akcij, torej neposredno vplivati na vsebino performansa. To nalogo ima telesno neprisotno obÄinstvo, tisto, ki se dotika raÄunalniÅke tipkovnice ali ekrana, tisto, ki kljuÄno gradi skupnost med akterji na odru in akterji na spletu. Elektronski mediji so Åe zdavnaj presegli hrepenenje po telesni soprisotnosti, ki je gonilo teoretiÄnega konstrukta Erike Fischer-Lichte (prav tam 119â21). Åivost v spletnih praksah je tako vezana na Äas in zdajÅnjost, da si navzoÄa, ne glede na to, ali telematsko ali telesno. V projektu Transmittance je spletna klepetalnica neloÄljivo del Åivosti uprizoritve, saj brez njene elektronske posredovanosti dogodka sploh ni. Pogovor na spletu tako poteka v Åivo, v realnem Äasu, a v virtualnem prostoru. Pogovor pa ni samo pogovor, ni zgolj participacija in povratna informacija uprizoritvi v realnem prostoru. Pogovor je mesto skupnosti, h kateri prispevajo tako umetnice in umetniki v realnem prostoru kot tudi spletno obÄinstvo. Je prostor, kjer je odgovornost deljena, kjer se drug drugemu dajejo vzajemno, kjer poteka sodelovanje, ki proizvaja uprizoritev. Spletni medij se za tovrstne uprizoritve pravzaprav zdi najprimernejÅi in v tem Transmittance kaÅe na delovanje onkraj delitve med Åivo in posredovano umetnostjo. V projektu Transmittance je prav Åivost posredovana, in to je bistvena znaÄilnost samega dogodka. Äe je Philip Auslander pokazal na ontoloÅko povezanost Åivih in mediatiziranih kulturnih oblik in Äe Erika Fischer-Lichte kljub temu vztraja, da le Åiva telesna soprisotnost proizvede avtopoetski proces feedback zanke performativne estetike, se sodobne uprizoritve s tem ideoloÅkim bojem ne ukvarjajo veÄ. Sodobna uprizoritvena umetnost se izvaja v Åivo in hkrati medijsko posredovano, telesno ali na daljavo prisotno, deli pa se lahko na tisto, ki ponuja interakcijo, ali tisto, ki omogoÄa zgolj participacijo. UmetniÅke in druÅbene uÄinke lahko proizvedejo zelo razliÄne oblike umetnosti, ki so nam dostopne vsak dan. Prostori, v katerih odprta skupina ljudi demokratiÄno ustvarja umetniÅke dogodke, pa so dosti bolj redki. Obravnavani slovenski in mednarodni, veÄmedijski in spletni performans ponuja prav to. EtiÄna pozicija ustvarjalk in ustvarjalcev projekta Transmittance je torej popolnoma transparentna. -- Luka PrinÄiÄ / Nova deViator - + 386-40-66-77-98 + http://deviator.si + D6A4 595B F092 684A 389E CD9D 1397 C721 FFA5 2FD7 -
Attachment:
pgpucfIGPR5GE.pgp
Description: PGP signature
............................................... Nettime-SEE mailing list Nettime-SEE@nettime.org http://www.nettime.org/cgi-bin/mailman/listinfo/nettime-see